Anže Voh Boštic / Foto: nakhon100/Flickr
Devetnajstega avgusta 1998 je sodeč po kazenski ovadbi policije Rok Furlan prišel v poslovalnico podjetja Mobitel. Referentu za sklepanje naročniških razmerij je povedal, da želi skleniti naročniško razmerje z Mobitelom na ime družbe Stella D’Or, d. o. o. Referent je od Furlana zahteval osebno izkaznico in fotokopijo dokumenta o registraciji družbe Stella D’Or. Furlan je na pogodbo tudi odtisnil žig podjetja Stella D’Or.
Furlan je naročniško razmerje uporabljal do konec oktobra 1998. V tem obdobju je porabil za slabih 330.000 takratnih tolarjev storitev. A teh storitev ni plačal. Zato so mu oktobra telefonsko številko pri Mobitelu izklopili.
Dva meseca pozneje, 2. decembra 1998, je časnik Slovenske novice objavil članek z naslovom Carinik uvozniku razbil ferrarija. Članek je opisal dogodek na mejnem prehodu Vrtojba, kjer je eden izmed carinikov po opravljenem carinskem postopku z avtom opravil preizkusno vožnjo in ga razbil. Članek je navajal, da je ferrari uvozila družba Stella D’Or.
Petnajstega decembra istega leta se je na policijski postaji Koper oglasil Bojan Žigante. Policistom je povedal, da je on edini lastnik in direktor podjetja Stella D’Or. Povedal je še, da o uvozu ferrarija, ki naj bi potekal prek njegove družbe, ne ve ničesar.
Policisti so ugotovili, da je Bojan Žigante pri družbi Orion Ltd, d. o. o., v letu 1996 sklenil leasing pogodbo za najem vozila Chrysler Voyager. Ob sklenitvi pogodbe je Žigante vodji sektorja za finance družbe Orion, Alešu Alojziju Rusu, moral predložiti tudi fotokopije dokumentov o registraciji družbe Stella D’Or.
Po ugotovitvah policije je Rus te dokumente izročil Roku Furlanu, Furlan pa jih je uporabil za sklenitev naročniškega razmerja z družbo Mobitel. Z obiskom Bojana Žiganteja na policijski postaji pa so policisti ugotovili, da ima zadeva veliko večje razsežnosti.
Aleš Alojzij Rus in Rok Furlan sta po ugotovitvah policije prek podjetij, ki niso bila v njuni lasti, uvažala avtomobile v Slovenijo in jih prodajala končnim kupcem. Lastniki teh podjetij za te posle niso vedeli. Podjetja teh nič hudega slutečih lastnikov bi morala od prodaje avtomobilov plačati tudi 20- ali 32-odstotni prometni davek, ki seveda ni bil poravnan. V nekaterih primerih pa sta vozila uvozila prek družbe Orion, nato pa avtomobil pred prodajo končnemu kupcu fiktivno preprodala podjetju, ki ni bilo njuno.
Na ta način sta po ugotovitvah policije Furlan in Rus v Slovenijo uvozila več kot 170 avtomobilov in se izognila plačilu več kot 136 milijonov tolarjev davka – oziroma, upoštevajoč inflacijo, več kot milijon današnjih evrov. Kazenska ovadba, ki jo je leta 1999 vložila policija zaradi suma utaje davkov, je leta 2005 zastarala.
Orionova posojila
Poslovanje družbe Orion Ltd je v javnosti prvič začelo odmevati v začetku leta 2004. Družba se je ukvarjala z dajanjem posojil in sklepanjem lizing pogodb. V začetku leta 2004 je po poročanju medijev več posojilojemalcev družbo obtožilo, da jih je ukanila v prodajo nepremičnin in zaračunavala oderuške obresti. Stranke naj bi mislile, da podpisujejo pogodbe za hipoteko na nepremičnini v zameno za posojilo, v resnici pa so podpisale prodajno pogodbo za hišo. Tožilstvo je po izbruhu afere vodilne v Orionu, med njimi tudi Aleša Alojzija Rusa, obtožilo ponareditve in uničenja poslovnih listin. Vendar jih je sodišče na koncu zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.
Je pa vrhovno sodišče v sodbi avgusta 2004 v primeru družine Kunčič ugotovilo, da je Orion zlorabil svoje dolžnike z zaračunavanjem visoke pogodbene kazni ob prenehanju plačevanja obrokov za posojila.
Družina Kunčič je leta 1999 od Oriona najela posojilo. To ni bilo klasično posojilo, temveč so Orionu najprej prodali dve svoji nepremičnini, nato pa ju najeli nazaj. Nepremičnini sta bili vredni 15 milijonov takratnih tolarjev. Družina Kunčič je nepremičnini Orionu uradno prodala za 15 milijonov tolarjev, v resnici pa je družini Orion izplačal le 4,8 milijona tolarjev. Nato pa bi morala družina Orionu v 120 mesečnih obrokih vrniti 15 milijonov tolarjev, da bi nepremičnini dobili nazaj. Orion je tako družini Kunčič 4,8 milijona tolarjev posodil po kar 12,25-odstotni letni obrestni meri.
Obenem je pogodba v primeru zamude s plačilom obrokov določala še pogodbeno kazen v vrednosti kar 28 odstotkov od vrednosti nepremičnin. Orion bi torej družini v primeru odstopa od pogodbe zaračunal nadaljnjih 4,2 milijona tolarjev stroškov svojega dela. To pogodbo z visokimi obrestmi in pogodbeno kaznijo je po poročanju medijev v imenu družine Kunčič podpisal kar uslužbenec Oriona Aleš Alojzij Rus. Družina Kunčič je namreč Rusa pooblastila za sklenitev te pogodbe.
Sodišče je te pogoje smatralo za zlorabo dolžnika in zato razveljavilo pogodbe družine Kunčič z Orionom. Zaradi zadeve Orion je kot notar odstopil tudi Boris Lepša, pri katerem je družba overila nekatere sporne pogodbe.
Disciplinsko sodišče notarske zbornice je Lepšo po poročanju medijev pred tem na prvi stopnji spoznalo za krivega disciplinskih kršitev pri overjanju pogodb Oriona. Po pojasnilu notarske zbornice se je Lepša na odločitev pritožil, disciplinsko sodišče pa je na drugi stopnji nato njegovi pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Vendar do ponovne odločitve ni prišlo, saj je notar Lepša pred tem odstopil s položaja notarja.
Uvažanje avtomobilov prek fiktivnih podjetij
Posojila z visokimi obresti pa sodeč po kazenski ovadbi policije, ki smo jo z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja od tožilstva pridobili na podcrto.si, niso edini sporni posli, v katere se je zapletla družba Orion oziroma njen uslužbenec Aleš Alojzij Rus. Rok Furlan, ki z Orionom uradno ni bil nikoli povezan, in Aleš Alojzij Rus sta prek Oriona in nekaterih ostalih družb med letoma 1997 in 1999 po ugotovitvah policije uvozila 174 avtomobilov, za katere nista plačala takratnega prometnega davka. Za vsako prodajo avtomobila v Sloveniji bi morala namreč plačati 20 ali 32 odstotkov davka, odvisno od tipa avtomobila. Furlan in Rus tako po ugotovitvah policije nista plačala 136.701.386 takratnih tolarjev, kar bi danes, upoštevajoč inflacijo, znašalo 1,043 milijona evrov.
Kako je sodeč po kazenski ovadbi potekal uvoz avtomobilov? V nekaterih primerih je Rok Furlan ob uvozu avtomobilov iz tujine podpisal izjave, da avtomobile uvaža družba Stella D’Or. Kot rečeno, ta družba ni bila njegova, njen resnični lastnik in direktor Bojan Žigante pa za te »uvoze« avtomobilov sploh ni vedel. Furlan je v izjavi zapisal, da vozilo uvaža za nadaljnjo prodajo v Sloveniji, zato je bil oproščen plačila prometnega davka. Nato je Furlan izdelal lažen račun, s katerim je družba Stella D’Or vozilo prodala neobstoječi družbi Ratio, d. o. o. Na račun je odtisnil ponarejen žig podjetja Stella D’Or. Nato pa je Furlan izdelal še lažni račun, s katerim je Ratio vozilo prodal končnim kupcem – posameznikom, ki so na koncu dejansko kupili avtomobil. Ratio bi moral takrat tudi poravnati prometni davek, a ga seveda ni. Družba Ratio je bila namreč po ugotovitvah policije že leta 1995 izbrisana iz sodnega registra. Poleg družbe Ratio je Furlan kot »končne prodajalce« uporabil še družbe Kopal, d. o. o., Interes, d. o. o., in KaM, Kastelic Milena, s. p.
Primer uvoza avtomobila v Slovenijo: po ugotovitvah policije je Furlan luksuzni avtomobil Mercedez C 180 v Slovenijo uvozil s ponarejenimi papirji podjetja Stella D’Or. Nato je avtomobil fiktivno prodal podjetju Ratio, d. o. o., ki takrat ni več obstajalo. Nato pa je bilo s ponarejenimi dokumenti prikazano, kot da so končni kupci avtomobil kupili od podjetja Ratio, d. o. o.
Mileno Kastelic je pri uvozu avtomobilov po ugotovitvah policije izkoristil tudi Aleš Alojzij Rus iz Oriona. Furlan je za družbo Orion po ugotovitvah policije le v letu 1998 uvozil 78 avtomobilov »višjega cenovnega razreda«. Nato pa je Orion ta vozila navidezno prodal Kastelic Mileni, s. p. Ponarejene račune, s katerimi je Orion avtomobile prodal Mileni Kastelic, je po ugotovitvah policije podpisal Aleš Alojzij Rus. Kastelic Milena, s. p., pa je bila nato na računih navedena kot prodajalka vozil končnim kupcem.
Primer uvoza avtomobila v Slovenijo: po ugotovitvah policije je Furlan luksuzni avtomobil Audi A6 v Slovenijo uvozil prek podjetja Orion. Nato je podjetje Orion avtomobil fiktivno prodalo podjetju KaM, Kastelic Milena, s. p. Nato pa je bilo s ponarejenimi dokumenti prikazano, kot da so končni kupci avtomobil kupili od podjetja KaM, Kastelic Milena, s. p.
V tem primeru bi morala prometni davek plačati Milena Kastelic. Vendar se tudi ona ni zavedala, za kakšen namen Furlan in Rus uporabljata njen status samostojne podjetnice. Rus je namreč po ugotovitvah policije ponaredil dokumentacijo o prodaji. Milena Kastelic je policiji povedala, da z Orionom ni nikoli dejansko poslovala.
Je pa po ugotovitvah policije Milena Kastelic z Orionom podpisala pogodbo o uvozu avtomobilov v Slovenijo. Kastelic je policiji povedala, da ji je pogodbo v podpis prinesel Aleš Alojzij Rus. Povedal naj bi ji, da bo na podlagi te pogodbe dobivala provizijo za vozila, ki jih bo uvozil Orion. Pogodba je bila seveda fiktivna, saj Milena Kastelic ni nikoli prevzela oziroma prodajala avtomobilov.
Nihče ni preverjal plačil davka
Kako sta lahko Furlan in Rus vozila uvažala na tak način? Kot so ugotovili policisti, cariniki ob uvozu niso preverjali, ali neko vozilo dejansko uvaža podjetje, ki je kot uvoznik navedeno v dokumentaciji o uvozu vozila. Prav tako carina o uvozu avtomobila ne obvesti nobenega drugega državnega organa, na primer davčne uprave, ki bi lahko preverila, ali je davek ob prodaji vozila dejansko bil plačan. Ko končni kupec avtomobila tega registrira na upravni enoti, pa tudi uslužbenci na upravnih enotah niso preverili, ali je bil prometni davek ob prodaji vozila končnemu kupcu dejansko plačan.
Ko je policija ugotovila Furlanovo in Rusovo početje, je junija 1999 v družbi Orion izvedla hišno preiskavo. Med preiskavo so zasegli žig samostojne podjetnice Milene Kastelic, za katerega je policija s primerjavo z originalnim žigom ugotovila, da je ponarejen. Policisti so v Orionu med drugim našli še račune, s katerimi je Orion prodal vozila Mileni Kastelic, in račune, s katerimi naj bi nato Kastelic vozila prodala končnim kupcem. S pomočjo grafologa so policisti ugotovili, da je tako račune Oriona kot račune Milene Kastelic v resnici podpisal Aleš Alojzij Rus. Zasegli so tudi več fax sporočil, s katerimi je Furlan Rusu sporočal podatke o vozilih, za katere mora Rus pripraviti (lažno) dokumentacijo. Začasne nemške tablice, s katerimi so bila vozila iz tujine pripeljana v Slovenijo, pa so policisti zasegli pri hišni preiskavi pri Furlanu.
Od nemške policije so slovenski policisti pridobili še podatke, da so nemška podjetja Furlanu nekatera vozila prodala po višjih cenah, kot jih je Furlan nato napisal v uvoznih deklaracijah. S tem si je Furlan po ugotovitvah policije neupravičeno znižal višino uvoznih dajatev, ki jih je moral plačati ob uvozu avtomobilov.
Furlan brez komentarja
Policisti so se konec junija 1999 želeli pogovoriti tudi s Furlanom. Toda, kot je razvidno iz ovadbe, so imeli pri tem težave. Po telefonu naj bi Furlan ob 10:40 tistega dne policistom povedal, da potuje proti Mariboru, ker se bo ob 12. uri dobil z notarjem. Toda ob 11:05 so policisti Furlana opazili v ferrariju na območju Kozine. »Ob 11:15 ga je patrulja […] skušala zaustaviti na vstopu na avtocesto na Razdrtem, vendar Furlan odredbe ni upošteval in odpeljal naprej v smeri Ljubljane. Ustaviti ga je uspelo šele patrulji PP Cirknica, ki mu je s službenim vozilom zaprla cesto na odseku, kjer trenutno poteka delo na cesti,« je zapisano v ovadbi.
V preiskavi Furlanovega ferrarija so policisti nato našli še po analizi policije sodeč ponarejen žig podjetja Art Deco Trček & CO. Furlan je to podjetje, v katerem ni bil niti lastnik niti direktor, tako kot podjetje Stella D’Or navajal kot uvoznika avtomobilov v Slovenijo.
Policisti so opravili tudi hišno preiskavo pri Alešu Alojziju Rusu in mu zasegli neizpolnjen odtis žiga notarke Nevenke Tory. Policisti so sumili, da je Rus »s pomočjo računalniške tehnologije izdelal odtis žiga z namenom nadaljnje fiktivne uporabe«.
Policisti so ugotovili še, da so vozila, ki jih je sam ali s pomočjo Aleša Alojzija Rusa v Slovenijo uvažal Furlan, končnim kupcem prodali s pomočjo podjetij Cars, d. o. o., Celzija, d. o. o., in Tommobil, s. p. Vozila naj bi namreč končnim kupcem prodajali v avtosalonih družbe Centa in na dvorišču poslovne stavbe avto centra Timit, kjer je delovala družba Celzija, d. o. o. Direktorji teh podjetij – Božidar Centa, Sašo Anžin in Tomaž Kralj – naj bi za Furlana spreminjali dokumentacijo o vozilih in nato Furlanu izročali gotovino, s katero so končni kupci avtomobile kupili.
Za odziv na očitke iz kazenske ovadbe smo se obrnili na Roka Furlana, Tomaža Kralja, lastnika Tommobila, s. p., in Saša Anžina, direktorja Celzije, d. o. o. Kontakta Božidarja Cente, direktorja družbe Cars, d. o. o., nismo uspeli najti.
Furlan ovadbe za podcrto.si ni želel komentirati. Sašo Anžin nam ni odgovoril na vprašanja, posredovana prek elektronske pošte. Tomaž Kralj pa nam je povedal, da je bilo »vse skupaj za lase privlečeno«. Po njegovem mnenju bi morala država za davek od prodaje avtomobilov terjati končne kupce. Ovadbo je smatral kot napad nanj in na ostale prodajalce vozil. Zatrdil je, da mu ni znano, na kakšen način je Furlan uvažal avtomobile v Slovenijo in jih nato preprodajal. Povedal nam je še, da se s prodajo avtomobilov ne ukvarja več.
Pregon je zastaral
Kljub ugotovitvam policije in zaseženim dokazom v hišnih preiskavah zadeva ni dobila sodnega epiloga. Vsa kazniva dejanja so namreč zastarala.
Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili od tožilstva, je najprej zastaral kazenski pregon proti Božidarju Centi, Saši Anžinu in Tomažu Kralju. Policija je kazensko ovadbo zoper trojico zaradi suma ponarejanja poslovnih listin vložila januarja 2000. Aprila 2003 pa je tožilec Zoran Milanovič ovadbo proti njim zavrgel. Kot je zapisal tožilec: »Te osebe so [za Roka Furlana] spreminjale dokumentacijo in dajale vozila kupcem, od kupcev pa so sprejemale gotovino, ki so jo posredovale naprej [Furlanu]. Kazensko ovadbo zoper imenovane sem zavrgel, saj so oni le izpolnjevali lažne račune za drugega, s plačevanjem prometnega davka pa niso imeli ničesar skupnega, saj je bil to dolžan storiti Rok Furlan kot prodajalec.« Pregon zaradi ponarejanja listin pa je leta 2003 že zastaral, je ugotovil tožilec Milanovič.
Okrožno sodišče v Ljubljani je septembra 2007 nato ustavilo pregon zoper Aleša Alojzija Rusa. Rus naj bi imel po ugotovitvah sodnih izvedencev tako hude zdravstvene težave, da ne bo nikoli sposoben slediti obravnavam na sodišču.
Leto pozneje, septembra 2008, je okrožno sodišče v Ljubljani zavrglo še pregon proti Roku Furlanu. Kot je razvidno iz sklepa o zavržbi, je sodišče ugodilo pritožbi Furlanovih zagovornikov, odvetnikov iz odvetniške pisarne Čeferin in odvetniške pisarne Grobelnik, da je kazenski pregon zoper Furlana zastaral že leta 2005. Spomnimo, policija je ovadbo proti Furlanu in Rusu tožilstvu poslala že leta 1999.
Preiskovalne zgodbe na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Spremljate naše delo? Že z 12 evri letno nam lahko pomagate pisati pomembne zgodbe: https://podcrto.si/podpri/
